Avtor hitov Cheerleader (Omi), Ain't nobody (Chaka Khan), Book of Love in Eagle Eyes (Lost Frequencies), ki je prejšnji teden obiskal Zagreb, zdaj polni radijski eter še z uspešnico Bonfire.
Je kaj tečno, da vas ljudje povezujejo s predelavami ali je to dobro izhodišče za promocijo avtorske glasbe?
Frustriran nisem. Prej hvaležen, da sem lahko izdal naštete tri hit-remikse, ne pozabite pa še na Photograph Eda Sheerana. To mi je omogočilo, da lahko izdajam tudi svojo lastno glasbo. Book of love in Bonfire sta se odlično prijela, pripravljam album, bom pa še naprej aktiven tudi kot remikser.
Kaj vam je prineslo sodelovane z veliko založbo?
Začel sem čisto sam. Vrtel in ustvarjal glasbo, objavljal 'bootlege' na SoundCloudu in nabiral fene na Facebooku. Na neki točki pa rabiš pomoč za napredovanje. Ena teh stopničk je podpora velike založbe, ki poskrbi, da pride moja glasba na radie, lestvice, iTunes ... Internet je pri prebijanju super orodje, a le do neke točke. Od tam naprej potrebuješ podporo velike založbe in Universal mi zelo pomaga.
Živite svoje sanje. Pa je težko biti del velikega pogona, v katerem ste se znašli?
Niti ne, a treba je migati. Delam, kar moram, na srečo pa je vse to ena velik žur, tako da ni težko. Ne čutim pritiska, delam glasbo, ki mi je všeč, kot sem to počel doslej. Zdaj si težko vzamem prost teden, a najdem dva, tri dni za prijatelje. Nekaj časa sem se šolal v tujini, tako da sem navajen biti od doma.
Z Lost Freequencies sta se ujela tik preden prebojem.
Pesem Eagle Eyes sva posnela pred dvema letoma za založbo Spinin, ko sva imela šele kakšnih 5.000 FB-fenov. Spoznala sva se na Facebooku, kramljala - mimogrede, njemu je tudi ime Felix - si začela pošiljati datoteke in nastala je ta pesem. Lani sva jo ponovno izdala z novimi remiksi in vesel sem, da jo je slišalo še več ljudi. Lahko bi še kaj ustvarila skupaj, super dečko je, všeč mi je kar dela - vprašanje je bolj ali bova uspela najti luknjo v najinih koledarjih.